Novoletna turneja

Uradno ime turneje je Turneja štirih skakalnic in je eno najprestižnejših tekmovanj v smučarskih skokih. Poteka že od leta 1952 in od takrat ni odpadla še niti ena tekma. Tekme turneje potekajo že ves čas na istih prizoriščih, v zadnjem času pa se je uveljavil naslednji vrstni red:

• 29.12. -Oberstdorf, Nemčija, skakalnica: Schattenberg
• 1.1. -Garmisch-Partenkirchen, Nemčija, skakalnica:Olimpiya
• 4.1.-Innsbruck, Avstrija, skakalnica: Bergisel
• 6.1.-Bischofshofen, Avstrija, skakalnica: Paul-Ausserleitner-Schanze

 Tekmovalni sistem na tekmah turneje je od začetka bil enak kot na ostalih tekmah svetovnega pokala, od 1996/97 pa se tekmuje po načelu »izpadanja«. V kvalifikacijah pred tekmo, ki dajo 50 udeležencev tekme, sestavijo 25 parov, ki se pomerijo v prvi seriji. Zadnji uvrščen na kvalifikacijah se pomeri s prvim, predzadnji z drugim itd. V drugo serijo se uvrsti vseh 25 zmagovalcev teh internih »dvobojev«, poleg njih pa še 5 t.i. »srečnih poražencev« z najboljšim rezultatom. Sistem med skakalci ni požel odobravanja, ker ni najbolj pravičen. Teoretično je namreč mogoče, da se v drugo serijo uvrsti tekmovalec z 49. rezultatom (ki premaga najslabšega), medtem ko lahko izpade tekmovalec z 12. rezultatom (ki izgubi interni dvoboj, od njega je boljših še 5 »srečnih poražencev« ter 5 tekmovalcev, ki so te »srečne poražence« premagali). V skupnem seštevku turneje se upošteva natančno število točk, ki jih je tekmovalec dobil na tekmi in ne določeno število točk glede na mesto na tekmi, kot je pri svetovnem pokalu.

Zadnja skakalnica turneje v Bischofshofnu

 Poseben dosežek pa je zmagati na vseh štirih tekmah, za to tekmovalci dobijo tudi bogato denarno nagrado in sicer milijon švicarskih frankov. Do sedaj je edini, ki mu je to uspelo Sven Hannawald v sezoni 2001/02. Bilo pa je veliko skakalcev, ki so bili temu dosežku zelo blizu, vendar jim je po prvih treh dobljenih tekmah na zadnjem prizorišču spodletelo. Japonec Jukio Kasaja je v sezoni 1971/72 takoj po tretji dobljeni tekmi moral zapustiti turnejo in se vrniti v domovino na domače olimpijske kvalifikacije. Njegov rojak Kazujoši Funaki je pogorel na zadnji tekmi leta 1998, Finec Janne Ahonen pa leta 2005. Leta 2006 je turneja imela kar dva zmagovalca, saj sta povsem enak seštevek točk zbrala Janne Ahonen in Čeh Jakub Janda. 

V skupnem seštevku turneje je največkrat, petkrat, zmagal Finec Janne Ahonen, s štirimi zmagam pa mu sledita Nemec Jens Weissflog ter Ahonenov rojak Matti Nykänen. Weißflog in Wirkola sta dobila po 10 posameznih tekem v sklopu turneje, sledi jima Finec Matti Nykänen s 7 zmagami.

Od slovencev je Primož Peterka edini ki je zmagal v skupnem seštevku turneje, in sicer v svoji šampionski sezoni 1996/97, ko je dobil tudi tekmo v Garmisch-Partenkirchnu. Na isti skakalnici je

Primož Peterka na zmagovalnem odru v Bischofshofnu

zmagal še leta 2003. Na posameznih tekmah novoletne turneje sta v Innsbrucku po enkrat slavila še Primož Ulaga (1987) in Peter Žonta (2004).

Planica

 Planica je ledeniška dolina v severozahodnem delu Julijskih Alp, ki je najbolj znana kot prizorišče finala svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih. Prva tekmovanja v smučarskih skokih oz. poletih so tu potekala že v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Prva skakalnica je bila zgrajena še pred letom 1930. 4. februarja 1934 pa se je prvič skočilo na planiški velikanki, zmagal pa je Franc Palme, ki je imel tudi najdaljši skok 60 m. Na Rožmanovi in kasneje Bloudkovi skakalnici je bilo postavljenih veliko svetovnih rekordov v dolžini smučarskih poletov, med drugim je bila leta 1936 prvič presežena znamka 100 m. Leta 1969 je sledila izgradnja letalnice bratov Gorišek, na kateri je bilo s postopnimi izboljšavami mogoče dosegati nove in nove rekordne daljave. Leta 1994 je bila tako prvič presežena še druga magična meja 200 m. Rekord skakalnice znaša 139 m in ga je postavil  Bjørn Einar Romøren leta 2005. Svetovni rekord pa trenutno ni v lasti Planice, ampak ga je Johan Remen Evensen postavil v Vikersundu in znaša 146,5 m. Pred tem so bili vsi rekordi od leta 1987 do 2011 postavljeni na Planici. Dela na letalnici, ki bi jo povečala dovolj, da bi bila zopet največja na svetu, še vedno potekajo. Prvotno so načrtovali, da bi bila gotova že za tekme letošnje sezone, in sicer marca 2014, vendar  zaradi zamude tekme ne bodo morale potekati na letalnici, ampak bodo potekale na srednje veliki skakalnici. Skakalnice so po dolini locirane po sledečem vrstnem redu: najbolj južno leži letalnica bratov Gorišek, desno od nje stoji srednja skakalnica K-90, desno od te pa Bloudkova velikanka. Slednja se je zaradi dotrajanosti sesula vase januarja leta 2001. Poleti 2011 se je v okviru izgradnje Nordijskega centra Planica začela gradnja nove Bloudkove velikanke, ki se je končala z otvoritveno tekmo 14.10.2012. Bloudkova velikanka sedaj predstavlja kompleks velike (HS139) in srednje skakalnice (HS104).
V posnetku, ki prikazuje svetovni rekord Jurija Tepeša v skoku s kamero na čeladi, si lahko pogledate kako zgleda, ko se skakalci spustijo po planiški letalnici.